Krampusi ali po naše parklji so del nemške in podalpske tradicije, ki najverjetneje sega v čase poganstva, prvi zapisi pa segajo tja v 16. stoletje. Lik predstavlja antropomorfsko figuro z rogovi in brado, ki v adventnem času straši poredne otroke in je zvesti spremljevalec sv. Nikolaja ali po naše Miklavža. Krampusova noč naj bi bila noč 5. decembra, ko so bili pridni otroci obdarovani s pomarančami, suhim sadjem, orehi in čokolado, poredne otroke, pa so krampusi ugrabili in jih s seboj odpeljali v podzemlje.
Krampusi se pojavljajo v zgodbah Avstrije, Bavarske – Nemčije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Madžarske, Romunije, Južne tirolske, Trenta in Benetk, Slovaške in seveda Slovenije. Čeprav je izvor skupen pa so krampusi upodobljeni in poimenovani precej raznoliko. Od smešnih do prav grozljivih jih poznamo pod imeni Parklji (Slovenija), Krampus (Bavarska, Avstrija), Friuli (Hrvaška), Krampusz (Madžarska), Schmutzli (Švica)…
Sama se iz otroštva parkljev spominjam preko noči iz 5. na 6. december, ko so Miklavž, angeli in parklji hodili od hiše do hiše, prinašali darila in strašili otroke. V Minhnu je zanimivo ta tradicija prirejena v parado, ki se vedno zgodi okrog 10. decembra in ne na miklavževo.
Spodaj je nekaj fotografij z letošnje parade. Če si boste kdaj parado ogledali sami, si zapomnite samo dve stvari: ne postavite se v prvo vrsto in na glavi ne imejte kape ali traku. Če prekšite ti dve pravili, boste skoraj po pravilu privlačili krampuse, da se malo poigrajo z vami.
Do nasledjič pa bodite pridni in previdni, da vas kakšen krampus ne ugrabi,
Pia
